Komentar obligacijskega zakonika je knjiga, ki komentira obligacijska razmerja. Gre za panogo civilnega prava, ki ga poklicno in zasebno največkrat srečamo. Njena glavna tema so razmerja v pravu, katerih posledica je obveznost za pravno ali fizično osebo.
Obligacijsko razmerje predstavlja razmerje med najmanj dvema subjektoma, ki sta upnik in dolžnik. Ena stranka, to je upnik, je upravičena od druge stranke, to je od dolžnika, terjati, da slednji izpolni obveznost. Dolžnik je dolžan izpolnitev opraviti, obligacijsko razmerje pa učinkuje le med pogodbenimi strankami in ne proti tretjim.
Obveznost je pravna zaveza ene stranke (dolžnik) drugi stranki (upnik), da ji nekaj da, zanjo nekaj stori oziroma opusti ali dopusti kako dajanje (vsebina obveznosti). Upnik je upravičen zahtevati izpolnitev te obveznosti. Slednjo je mogoče iztožiti, torej možno je doseči, da se prisilno izvrši. Velja, da je obveznost zapadla v primeru, da je mogoče zahtevati, da se izpolni vsebina obligacije. Pravila o pogodbenih ter odškodninskih in drugih razmerjih, ki niso poslovna so del zakonika.
Obligacijski zakonik s komentarjem
Obligacijsko pravo se po pravilu civilnega prava klasično deli na pogodbe ali z drugimi besedami kontrakte, kvazi kontrakte, delikte in kvazi delikte. Obveznosti se nadalje po pravni teoriji delijo na tiste, ki so poslovne in tiste, ki so neposlovne narave.
- • Poslovne obligacije imenujemo tiste, ki nastanejo s pravnim poslom, bodisi z dvostranskim pravnim poslom (pogodbo) ali pa s katerim od enostranskih pravnih poslov.
- • Neposlovne obveznosti pa so posledice nekaterih pravnih dejstev, ki jih zakon določa kot odločilna za izvor obveznosti.
Pri obligacijskem pravu je del zasebnega prava civilno pravo, gre torej za urejanje razmerij, ki so jih udeleženci sposobni urejati sami med seboj, pri tem je pomemben pogoj poslovne sposobnosti strank. Razmerja obligacijskega prava v Sloveniji ureja Obligacijski zakonik.
Obligacijski zakonik se je od leta 2002, ko je bil izdan, do danes že nekoliko spremenil. Komentar le tega je namenjen sistematični obravnavi sodne prakse, hkrati pa opozarja na pravo Evropske Unije in na njene posebne ureditve. Bralcu so pravna pravila predstavljena razumljivo in strukturirano, s praktično usmeritvijo. Prav tako v njem najdemo opozorila pri morebitnih dilemah glede uporabe pravnih pravil in usmeritve, s katerimi se dileme rešijo. Del njega so tudi osnovni koncepti teorije, glavno literaturo ter glavni podatki o zgodovinskem in primerjalno pravnem kontekstu določb.
Komentar obligacijskega zakonika – splošni del
Komentar obligacijskega zakonika – splošni del, sistematično obravnava sodno prakso in opozarja na pravo EU ter specialne ureditve. Njegova osnovna usmeritev je praktična. Pravna pravila so razumljivo predstavljena, imajo pa tudi jasno strukturo. Predstavljena so opozorila na dvoumne situacije pri uporabi tovrstnih pravil in tudi ponudi navodila kako te situacije rešiti. Določeni instituti imajo tudi predstavljeno osnovno teoretično podlago ter osnovno literaturo.
V knjigi najdete osnovne podatke o zgodovinskem pravnem kontekstu določb, hkrati s primerjalno pravnimi. Obligacijski zakonik predstavlja enega od glavnih pravno veljavnih določil slovenskega prava – tako civilnega kot gospodarskega; bistven je za mnoga pravna področja. Komentar obligacijskega zakonika splošni del vsebuje pravila glede sklepanja, veljavnosti, izpolnjevanja, kršitev ter prenehanja pogodb in pravnih poslov, ki so enostranski.
Vsebuje tudi informacije glede nastanka in vsebine škodnih razmerij, hkrati z informacijami o neupravičeni obogatitvi in o poslovodstvu brez naročila. Ob odsotnosti civilnega kodeksa se marsikatera pravila OZ uporabljajo kot del civilnega prava, ki je splošen. V to področje sodijo tudi nekateri problemski sklopi, ki so v praksi zelo pomembni, na primer zastaranje zahtevkov.
Komentar obligacijskega zakonika splošni del ima vključene tehtne spremembe in je moderno zasnovan. V tem času je postala sodna praksa bolj pomembna in prav slednja je oblikovala nova mnenja do nekaterih vprašanj. Pomembno pri oblikovanju določb je tudi pravo Evropske Unije, to je vplivalo na številne določbe predvsem preko specialnih predpisov.
Komentar po določenem sistemu podaja vsebino o sodni praksi ter opozarja na pravo Evropske Unije in njegove specialne ureditve. Njegova osnovna usmeritev je praktične narave. Bralcu komentar razumljivo in strukturirano predstavi pravna pravila, opozori na dileme pri uporabi teh pravil ter ponudi usmeritve za reševanje tovrstnih dilem. Hkrati so pri posameznih institutih predstavljeni tudi osnovni teoretični koncepti; navedena je ključna literatura ter osnovni podatki o zgodovinskem in primerjalno pravnem kontekstu določb.
Obligacijski zakonik je eden glavnih predpisov slovenskega civilnega in gospodarskega prava ter je relevanten za številna pravna področja. Njegov splošni del obsega pravila o sklepanju, veljavnosti, izpolnjevanju, kršitvah ter prenehanju pogodb in enostranskih pravnih poslov, o nastanku in vsebini ne pogodbenih odškodninskih razmerij (deliktov) ter o neupravičeni obogatitvi in poslovodstvu brez naročila. Številna pravila OZ se uporabljajo tudi kot splošni del civilnega prava v kolikor je civilni kodeks odsoten. V to kategorijo padejo določeni zelo pomembni problemski sklopi iz prakse, kot je na primer zastaranje zahtevkov.
